Kako priključiti anteno na TV - podrobna navodila za naprave različnih proizvajalcev

1Notranja antena ima številne prednosti. Izgleda estetsko prijeten, ne zavzame veliko prostora in je relativno enostaven za montažo, ne da bi bilo treba karkoli vgraditi na streho ali fasado stavbe.Tako se vam ni treba vzpenjati po stopnicah in izvajati pogosto nevarne manevre na višini.

Na takšno anteno ne vplivajo zunanji dejavniki in vremenske razmere, kot so sneg, veter ali dež.

Antena v prostoru je od vira signala ločena s stenami, okni in žaluzijami. Tako signal najprej premaga te ovire, preden doseže sprejemnik.

Zato je pravilna namestitev notranje antene izjemno pomembna – že najmanjši premik opreme nekaj milimetrov v desno ali levo lahko povzroči oslabitev signala in povzroči motnje.

V tem članku bomo podrobno razložili, kako priključiti notranjo anteno in kaj je za to potrebno.

Kaj je potrebno za priključitev antene na TV

Preden nadaljujete z namestitvijo antene, se prepričajte, da imate vso potrebno opremo in orodje.

Začnimo s sprejemnikom. Lahko je televizor z vgrajenim sprejemnikom ali zunanji set-top box (na primer, kot je Tricolor) - ni velike razlike.

2

Za prenos signala potrebujete antenski kabel, ki mora biti ustrezne dolžine. Vnaprej je treba razmisliti, kako položiti kabel v stanovanju, nato pa natančno izmeriti razdaljo od sprejemnika do mesta namestitve antene.

Priporočljivo je zagotoviti vsaj 100 centimetrov rezerve, da se kasneje ne bi soočili z neprijetnim presenečenjem. Upoštevajte tudi širino sten, skozi katere speljete kabel.

Pri nakupu kabla ne pozabite na ustrezne koaksialne sponke. Potrebovali boste tudi nosilec za anteno, ki je odvisen od mesta namestitve. Lahko ga na primer namestite na steno ali ograjo.

V prodaji so tudi posebni jambori, ki jih je mogoče postaviti na primer na balkon. Pripravite lahko tudi posebna držala za antene, zataknjene v steno. Njihova uporaba vam bo omogočila, da kabel obesite tako, da sploh ni viden.

Kar zadeva orodje, boste zagotovo potrebovali vrtalnik, izvijač in lestev.

Izbira antenskega kabla

Antenski kabel (znan tudi kot koaksialni kabel) je zelo pomemben, a spregledan element antenske namestitve. Kakovost TV signala, torej kakovost slike, ki jo vidite na TV zaslonu, je med drugim odvisna od kakovosti izdelave in vzdržljivosti opreme.

Antenski kabel je sestavljen iz več delov. Njegova osrednja koaksialna struktura je električni prevodnik (imenovan notranji prevodnik), običajno izdelan iz bakra ali pobakrenega jekla. Optimalno notranjo izolacijo zagotavlja plast plastike (tako imenovani dielektrik).

Druga komponenta antenskega kabla je zaslon (aluminijasta ali bakrena folija), pletenica (mreža iz bakrenih ali aluminijastih žic) in zunanji ovoj, ki zagotavlja ustrezno zaščito kabla pred zunanjimi dejavniki in mehanskimi poškodbami.

3

Pri koaksialnih kablih je zunanji ovoj izdelan iz PE (polietilena, zelo odporen na UV sevanje in izjemno vzdržljiv).

Po drugi strani pa lahko koaksialne kable opremimo z zunanjim plaščem iz PVC (polivinilklorida), ki je zelo fleksibilen, a tudi manj odporen na poškodbe.

Prav ta vrsta kabla se najpogosteje uporablja za notranjo povezavo, zato je to vrsto kabla priporočljivo kupiti za namestitev v stanovanju.

Najpogosteje uporabljena vrsta antenskega kabla danes je satelitski kabel 2,5 GHz.

Obstajata dve glavni vrsti koaksialnih kablov:

  1. Tanek koaksialni kabel (debelina 0,25 palca, pasovna širina 10 Mbps, impedanca 50 ohmov).
  2. Debel koaksialni kabel (debelina 0,5 palca, prepustnost 10 Mbps, impedanca 75 ohmov).

Koaksialni kabel zagotavlja učinkovit prenos televizijskega signala od antene do sprejemnika (tako satelitskega kot kabelskega). Ne tako dolgo nazaj se je ta kabel uporabljal tudi za ustvarjanje lokalnih omrežij, vendar ga je sčasoma nadomestil zvit par.

Glavni parametri, ki jih morate vsekakor upoštevati pri nakupu kabla, so:

  • Oslabitev - to je kakovost kabla, ob upoštevanju slabljenja oddanega signala z naraščajočo razdaljo. Vrednost dušenja koaksialnih kablov je običajno 100 m. Nižje kot je dušenje, boljša je kakovost antenskega kabla, ki bo zagotavljal oster in jasen signal vse do sprejemnika.
  • Zunanja izolacija - Visoka trdnost zunanjega ovoja zagotavlja odpornost na različne vrste mehanskih poškodb, ki jim je kabel lahko izpostavljen. Plastični pokrov iz PVC ali PE (odvisno od kabla) se v nobenem primeru ne sme zrahljati.
  • Zaščita - omogoča vzporedno polaganje velikega števila kablov.To je še posebej pomembno pri velikih avdio in video instalacijah.
  • Vrsta jedra - material, ki se uporablja za izdelavo notranjega jedra, njegova debelina (priporočena debelina je več kot 1 mm) vpliva na slabljenje signala v kablu. Antenski kabli imajo lahko bakreno ali bakreno jekleno jedro,
  • Pletenica - več žic v njem in gostejše ko so nameščene okoli kabla, bolj učinkovito bo zaščiten signal (najmanj 0,16 mm).
Pri izbiri kabla velja razmisliti tudi o optimalni dolžini kabla, ki ne sme biti prekratka ali predolga, saj se s tem poveča nevarnost hitre poškodbe.

4

Kako priključiti anteno na TV prek kabla

Korak 1

Namestitev notranje antene se mora začeti z izbiro mesta za njeno namestitev.

Prepričajte se, da izbrana lokacija opreme ne bo motila vašega vsakdanjega življenja. Napravo hranite izven dosega otrok, ki jo lahko med igro po nesreči prevrnejo ali celo zlomijo. Poleg tega hišni ljubljenčki ne bi smeli imeti dostopa do antene.

Notranja antena je najbolje nameščena na višini glave odrasle osebe blizu okna. Višje kot ga postavite, bolje.

V večstanovanjskih stavbah bo notranja antena učinkoviteje delovala v višjih nadstropjih, saj mora signal premagati manj ovir.

2. korak

Anteno je treba namestiti na stabilno, fiksno površino, da se zmanjša tveganje njenega premika in posledično motenj pri sprejemanju signala. Opremo je mogoče trajno pritrditi na kos pohištva ali steno, kar učinkovito odpravi nevarnost premikanja.

Za montažo lahko uporabite moznike ali lepilo. Vendar pa mnogi uporabljajo celo dvostranski trak.

3. korak

Signalna antena naj bo nameščena čim bližje najbližjemu oddajniku in ne sme biti oddaljena več kot 10 km od vašega doma. Obstajajo posebne aplikacije, ki vam ob vnosu naslova prikažejo seznam bližnjih oddajnikov in njihovo moč signala.

Signal iz oddajnika na izbrani lokaciji mora biti močan in zagotavljati najboljšo kakovost sprejema. Takšno točko lahko poskusite poiskati sami, s poskusi in napakami, za to uporabite merilnik moči signala (včasih vgrajen v televizor) ali za to najamete strokovnjaka.

4. korak

Anteno postavite čim bolj levo ali desno in jo nato milimeter za milimetrom premikajte v nasprotni smeri. Ko se pojavi signal, poskusite anteno previdno premakniti in preveriti, ali televizor z najmanjšim premikanjem izgubi povezavo.

5. korak

Ko najdete želeni položaj antene, v katerem je signal stabilen in je slika na televizorju jasna in brez popačenj, previdno pritrdite napravo s posebnimi držali, drogovi ali navadnimi nosilci.

5

Kabelski priključek brez vtiča

Če morate na televizor priključiti antenski kabel in nimate pri roki vtiča, lahko poskusite rešiti problem.

Potrebno je vzeti kabel, odstraniti plašč za približno pet centimetrov, nato odviti zaščitno folijo in odstraniti izolacijo z jedra kabla, samo jedro pa upogniti v zanko, tako da je luknja za zanko nekoliko širša od luknje v osrednja vtičnica konektorja.

Po tem morate osrednji kontakt zaviti s posebno izolacijsko cevjo in vanj vstaviti zanko, nato pa v konektor vstaviti pletenico.Hkrati pazite, da se s pletenico ne dotaknete osrednjega jedra kabla.

Priključitev razdelilnika

Antenski razdelilnik ali razdelilnik je majhna naprava, ki jo uporabljajo predvsem ljudje, ki želijo imeti dostop do televizije iz več televizorjev, ki se nahajajo v različnih delih hiše ali stanovanja. Številni razdelilniki lahko povežejo tudi sprejemnike ali TV kartice.

Več sprejemnikov signala je priključenih na razdelilnik, šibkejši bo signal. Če nameravate povezati več kot dva televizorja na različnih razdaljah, je za vas najboljša rešitev nakup aktivnega razdelilnika z nastavljivim ojačevalnikom. Pri dveh televizorjih zadostuje cenejši pasivni razdelilnik.

Preverite tudi frekvenco razdelilnika. Za običajno televizijo zadostuje 5-10.000 MHz, medtem ko bo satelit zahteval 2450 GHz.

Prav tako je pomembno, da pred nakupom preverite, ali je antena, ki jo uporabljate, skupna ali individualna in ali ima vgrajen ojačevalnik. Najprej preverite nivo signala na antenski vtičnici (skupne antene imajo razpon približno 64 - 83 dB).

Pri priključitvi razdelilnika je veliko odvisno od tega, na koliko sprejemnikov želite razporediti signal in kje točno se nahajajo, vključno z oddaljenostjo od antenske vtičnice v steni.

Glavna stvar, na katero morate biti pozorni pri priključitvi razdelilnika, je število njegovih vhodov in izhodov, ki ne sme biti manjše od števila televizorjev v hiši.

10

Ali potrebujem antenski ojačevalnik?

Tudi v velikih mestih, kjer je telekomunikacijska infrastruktura zelo dobro razvita, se lahko pojavijo mrtve cone in območja s slabo pokritostjo.

Podobne težave se pogosto srečujejo tudi v vsakdanjem življenju prebivalcev majhnih mest in vasi, na dachah, kjer so razdalje do najbližjih oddajnikov lahko zelo velike. V takih situacijah je vredno razmisliti o uporabi antenskega ojačevalnika.

Antenski ojačevalnik je, kot že ime pove, naprava, katere naloga je ojačati antenski signal.

Kot smo že omenili, se kakovost signala poslabša z naraščajočo razdaljo od antene do sprejemnika. Zato lahko v primerih, ko je TV vhodni signal šibek, uporabite antenski ojačevalnik.

Na to lahko kažejo težave s sliko, kot so pasovi, posamezna barva slike ali sporočilo brez signala. S pravim ojačevalnikom lahko izboljšate kakovost signala prizemne, digitalne in satelitske televizije.

Toda ta težava redko prizadene mestne prebivalce, zato v večini primerov uporaba antenskega ojačevalnika v stanovanjih ni potrebna.

7

Kako nastaviti kanale na televizorju po priključitvi antene

Najprej se morate prepričati, da je antenski kabel, ki zagotavlja TV signal, v pravilni vtičnici na televizorju – to je ena najpogostejših napak, zaradi katerih ima uporabnik težave pri nastavitvi televizorja.

Po tem morate vklopiti TV in zagnati meni za iskanje kanalov. Ne glede na model mora televizor imeti možnost »Samodejno uglaševanje« TV kanalov. Ko je aktivirana, se na TV zaslonu prikaže sporočilo za iskanje kanalov. Privzeto bi morali biti vsi samodejno zaznani v nekaj minutah.

Sodobni televizorji Samsung, Lg in drugi delujejo na ta način, sodelovanje uporabnikov ni potrebno.

Če pa samodejno uglaševanje iz nekega razloga ne deluje, boste morda morali ročno konfigurirati kanale.

Če želite to narediti, naredite naslednje:

  1. Pojdite na storitev RTRS.
  2. Izberite želeno lokacijo.
  3. Na tej točki si zapišite vrednosti televizijskih stolpov.
  4. Odprite nastavitve v TV meniju in izberite vir signala (anteno).
  5. Izberite "Ročno uglaševanje kanalov".
  6. Izpolnite ustrezno polje s frekvenco MHz in zabeleženo številko multipleksa.
  7. Pritisnite "Išči".

Če ročno uglaševanje ne pomaga, potem najverjetneje preprosto niste pravilno namestili antene.

Uporaben video

Za informacije o tem, kako pravilno priključiti anteno na TV, si oglejte videoposnetek:

Poglej tudi:

Pustite odgovor

Kuhinja

Elektronika

Avtomobil